BOIKANOKAKARETO BJA DITOKELO TA BOTHO
TEMOGO
Le ge re dute re tseba gore seriti seo motho a belegilwego ka sona le tekatekanelo gammogo le ditokelo teo di sa teelwego kgang ta batho ka moka ke motheo wa tokologo ya toka le khuto lefseng ka bophara.
Le ge re dute re tseba gore go se elwe hloko le go phaelwa ka thoko ga ditokelo ta botho go tliite dileadihlong teo di rumutego le go iinya maikutlo le letswalo la botho bathong, go tla ga pono le tebelelo ye mpsha mo lefaseng yeo e ikemieditego go ela hloko gore batho ba swanete go ipshina ka tokologo ya polelo, ya bodumedi gammogo le go se thoge selo goba gona go duma, go dirile gore se se boletwego ka mo godimo e be dinyakwa ta maemo a godimodimo ta batho ka moka.
Le ge re dute re tseba gore go bohlokwa, ntle le ge motho a gapeletwa ke mabaka, go thibela ka gohlegohle puo ya mmuakatshipi le kgatelelo gore ditokelo ta botho di swanete go ireletwa ke molao.
Le ge re dute re tseba gore go bohlokwa go godia tweletopele ya segwera magareng a dithaba.
Le ge re dute re tseba gore batho ba Dithaba Kopano ka gare ga Molao wa Ditokelo ta bona ba tiieta tshepo ya bona motheong wa ditokelo ta botho, ka seriti le bohlokwa bja motho le gona go ba gona ga tekatekanelo gare ga banna le basadi, ba ikemiedite go godia tweletopele ya setho gammogo le kaonafato ya maemo a bophelo ka gare ga tokologo ye kgolo.
Le ge re dute re tseba gore Maloko a Dithaba Kopano a ikanne go fihlelela, ka thuo ya Dithaba Kopano, kgodio ya tweleto ya tlhompho le kelohloko ya ditokelo ta botho gammogo le theo ya ditokologo.
Le ge re dute re tseba gore kweio yeo e kopanetwego ya ditokelo le ditokologo te ke taba ye bohlokwa gore go tle go kgonwe go fihlelela boikano bjo bo dirilwego.
KA FAO, GE
Lekgotla Kopanokakareto
Le tea sephetho sa gore Boikanokakareto bjo bja Ditokelo ta Botho ke kelo ya batho ka moka ya go ela bokgoni bja batho gammogo le dithaba ka moka go fihla, mafelelong, fao mang le mang yo e lego setho sa sethaba, ba na le Boikano bjo dikgopolong ta bona mme ba leka ka meogofela, ka go ruta le mo thutong, go godia tlhompho ya ditokelo le ditokologo te ka mekgwa ya sebjalebjale ya go ela, sethabeng le gare ga dithaba te dingwe, go bona gore tsebego ya tona lefaseng ka bophara di a tsebega e bile di elwa hloko ke batho ba Mebuomaloko ka bobona gammogo le batho ba nagadilete teo di lego ka tlase ga puo ya bona.
Temana 1
Batho ka moka ba belegwe ba lokologile le gona ba na le seriti sa go lekana le ditokelo. Ba filwe monagano le letswalo mme ba swanete go swarana ka moya wa bana ba mpa.
Temana 2
Mang le mang o swanete ke ditokelo le ditokologo ka moka te go boletwego ka tona ka mo Boikanong bjo, ntle le kgethollo ya mohuta wo mongwe le wo mongwe bjalo ka morafe, mmala, bong, polelo, bodumedi, dipolitiki goba ka kgopolo, boto go ya ka sethaba goba maemo, diphahlo, matswalo goba maemo a mangwe le a mangwe. 
Go feta fao, ga go kgethollo yeo e swanetego go dirwa go ya ka maemo a dipolitiki, tokelo ya boahlodi, goba maemo a dithabathaba goba lefelo leo motho a dulago go lona, goba ke naga ye e ipuago, trasete, naga ya go se ipue goba se sengwe le se sengwe seo se ka fokotago maemo a go ikemela ga naga ya gabo.
Temana 3
Mang le mang o na le tokelo ya bophelo, tokologo le thireleto ya gagwe.
Temana 4
Ga go motho ya a swanetego go swarwa bjalo ka lekgoba goba mohlanka. Bokgoba le go gweba ka makgoba go tla thibelwa ka gohlegohle.
Temana 5
Ga go motho yo a swanetego go gobowa goba a swarwa ka mokgwa wo mobe wa go nyefola seriti sa gagwe goba a otlwa gabohloko.
Temana 6
Mang le mang o na le tokelo ya go tsebja lefelong le lengwe le le lengwe bjalo ka motho pele ga molao.
Temana 7
Batho ka moka ba a lekana pele ga molao mme ba dumeletwe ntle le kgethollo go ireletwa ka go lekana pele ga molao. Ka moka ba swanete go fiwa thireleto ya go lekana maleba le kgethollo yeo e tshelago goba e robago Boikano bjo le maikemieto a mangwe le a mangwe ao a bonalago a rata go kgetholla.
Temana 8
Mang le mang o na le tokelo ya go hweta phoollo ya nnete yeo e tlago ka bao ba tsebago ditokelo ta botho maleba le ditiro teo di phaelago ditokelo ta batho ka thoko teo a di fiwago ke molaotheo goba molao.
Temana 9
Ga go motho yo a swanetego go no swarwa, go hlahlelwa goba go rakwa nageng ka mokgwa wo o sa kweiegego.
Temana 10
Mang le mang o dumeletwe go fiwa tsebe ke lekgotla leo le sa kgethego mahlakore go bona ge eba ditokelo ta gagwe le dinyakwa ta sethaba go yena gammogo le molato wo mongwe le wo mongwe wo a pharwago ka wona ga se ta maitirelo.
Temana 11
1. Mang le mang yo a pharwago ka molato o na le tokelo ya go se bonwe molato go fihla ge go laetwa gore o na le molato go ya ka molao le gona mo kgorong ya phatlalata yeo a nago le ditokelo ka moka ta thireleto. 
2. Ga go motho yo a tla bonwago molato go ya ka tiro goba tlogelo yeo e sa bopego karolo ya molato wo a pharwago ka wona, ka tlase ga molao wa sethaba goba wa dithabathaba ka nako yeo molato o dirwa. Goba a fiwa kotlo ye boima go feta yeo a bego a tla e fiwa ka nako ya ge molato o dirwa. 
Temana 12
Ga go motho yo a swanetego go alwaalwa morago fao e bilego a se sa na sephiri ka boyena, ka lapeng, mangwalong a gagwe, goba fao go mo alaala morago go tshwenyanago le maemo le go tsebega ga gagwe. Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go ireletwa ke molao maleba le go alaalwa morago ka tsela ye goba go hlaselwa.
Temana 13
1. Mang le mang o na le tokelo ya tokologo ya mosepelo le mo a dulago gona ka gare ga naga ye nngwe le ye nngwe. 
2. Mang le mang o na le tokelo ya go tlogela naga ye nngwe le ye nngwe, go akaretwa le ya gabo, le go boela go yona naga yeo ya gabo ge a rata. 
Temana 14
1. Mang le mang o na le tokelo ya go nyaka le go ipshina ka thireleto dinageng te dingwe maleba le tshekio. 
2. Tokelo ye e ka se diriwe ge tshekio e twelela mo molatong wo o sa amanego le dipolitiki goba mo molatong wo o thulanago le melao le maikemieto a Dithaba Kopano. 
Temana 15
1. Mang le mang o na le tokelo ya go ba wa sethaba seo se itego. 
2. Ga go yo a ka amogwago, ka go rata, mohlobo wa gagwe goba a ganetwa ka tokelo ya go fetola mohlobo wa gagwe. 
Temana 16
1. Basadi le banna ba ba godilego, ka ntle le go beelwa mellwane go ya ka mohlobo goba bodumedi, ba na le tokelo ya go nyala le go thea lapa. Ba loketwe ke ditokelo te di lekanego ta lenyalo, ka nako ya teano le ge lenyalo le fediwa. 
2. Lenyalo le tla diragatwa fela ka tumelelo ye e lokologilego le gona ya go tlala go twa go banyalani. 
3. Lapa ke tlhago le motheo wa sehlopha sa botee bja sethaba gomme le lokete go ireletwa ke sethaba le mmuo. 
Temana 17
1. Mang le mang o na le tokelo ya go ba le phahlo a nnoi goba go di hlakanela le ba bangwe. 
2. Ga go yo a ka amogwago phahlo ka mabaka a go se kwagale. 
Temana 18
Mang le mang o na le tokelo ya kgopolo ye e se nago mellwane gammogo le letswalo le bodumedi, tokelo ye e akareta tokologo ya go ka fetola borapedi goba tumelo, le tokologo, a nnoi goba ka kopano le ba bangwe phatlalata goba sephiring, go tweleta pepeneneng bodumedi goba tumelo ya gagwe go ruteng, phethagatong, borapeding le bohlokomeding.
Temana 19
Mang le mang o na le tokelo ya tokologo ya kgopolo le tlhagio ya kgopolo ye: tokelo ye e akareta tokologo ya go ba le dikgopolo, ka ntle le thibelo le go nyakiia, go amogela le go twleleta dikgopolo le dikakanyo ka sephatlalati se sengwe le se sengwe ntle le mellwane.
Temana 20
1. Mang le mang o na le tokelo ya go kgona go ka swara kopano ya khuto le go tsenela makgotla ao a a ratago. 
2. Ga go yo a ka gapeletwago go ba leloko la lekgotla ge yena mong a sa rate. 
Temana 21
1. Mang le mang o na le tokelo ya go tea karolo mmuong wa naga ye, ka nnoi, goba ka boemedi bjo bo kgethilwego ka tokologo. 
2. Mang le mang o na le tumelelo ye e tletego ya go ipshina ka ditirelo ta mmuo wa naga ya gabo. 
3. Thato ya batho e tla ba motheo wa maatla a mmuo. Thato ye e tla tweletwa ka go swara dikgetho ta kgonthe kgafetakgafeta. Dikgetho te di tla ba ta kakareto le gore mang le mang o tla ba le tokelo ya go bouta. Dikgetho te di swanete go dirwa ka kgetho ya sephiri goba ke mekgwa ye mengwe ya go bouta ye e swanetego le gona e amogelegago. 
Temana 22
Mang le mang, yo e lego leloko la sethaba, o na le tokelo ya thireleto ya sethaba e bile o lokela go fihlelela ditumo ta gagwe maitekong a sethaba le ka go omiana le dithaba te dingwe. Taba ye e ama gape le thulaganyo le dithuo ta lefase le lengwe le le lengwe, ta ekonomi, kgwerano le ditokelo ta setho. Dintlha te ka moka di swanete go godia seriti le botho bja gagwe ka mokgwa wo o lokologilego.
Temana 23
1. Mang le mang o na le tokelo ya go oma, go kgetha moomo ka tokologo, ditlamo te di kaone ta moomo, le thireleto maleba le go hloka moomo. 
2. Mang le mang, ka ntle le kgethollo, o na le tokelo ya go amogela moputso wa go lekana le moomo wo a o dirago. 
3. Mang le mang yo a omago o na le tokelo ya go amogela moputso wo o kgotsofatago wa go mo kgonia go phela ka tlhompho gammogo le lapa la gagwe. Tokelo ye e swanete go tlaleletwa, ge go kgonagala, ka dithuo te dingwe ta thireleto ya sethaba. 
4. Mang le mang o na le tokelo ya go thoma le go ba leloko la mokgatlo wa baomi go ireleta dikgahlego ta gagwe. 
Temana 24
Mang le mang o na le tokelo ya go khuta le go itketla, go akaretwa le nako ye e swanetego ya diiri ta moomo le matati a maikhuto ao a lefelwago ka mehla ge a le boikhutong.
Temana 25
1. Mang le mang o na le tokelo ya maemo a bophelo a swanetego bophelo le boiketlo bja gagwe gammogo le lapa la gagwe. Maemo a a bophelo a akareta dijo, diaparo, kago ya dintlo le tlhokomelo ya kalafo le ditirelo te dingwe te bohlokwa ta sethaba, tokelo ya thireleto maleba le tlhokego ya moomo, bolweti, bofokodi, bohlologadi, botofadi goba dithitio te dingwe ta bophelo te di sa laoleg